“Skupaj z društvom ves mesec vsak dan pridno garamo ter se trudimo, da bi lahko kar največ otrokom polepšali božična jutra. A projekt ne bi bil tako uspešen, če ne bi za njim stala ekipa odličnih božičkovih škratov. Ekipa, ki nesebično nameni svoj čas in denar pomoči potrebnim. Ekipa s skupnimi vrednotami. Ekipa s skupnim božičnim poslanstvom. In v neizmerno veselje mi je, da sem lahko vsako leto del nje. Del svoje »decembrske družine«. Zagotovo pa z vsem delom pride tudi utrujenost ter izčrpanost. Vsakodnevno delo zahteva svoje posledice.

Vendar, če bi nas vprašali, kako se počutimo, ne bi »potarnal« nihče. Ker, ko si človek nekaj neizmerno želi doseči, ga pri tem ne more nič zaustaviti. Enako je pri nas. Sreča v očeh ljudi, ki se odločijo pomagati ter veselje otrok, ki obdarijo svojega sovrstnika v stiski, nam vsakodnevno dajeta energijo in elan za naprej. Vsekakor pa se mi venomer v spomin vtisnejo zadnji dnevi akcije, ko začnemo darila razvažati družinam. Vsako leto nas le te sprejmejo z nasmeškom, objemom in s solzami hvaležnosti v očeh. Razmere, v katerih družine živijo, so mnogokrat nevzdržne. Zgodi se, da se ob odhodu počutiš potrto, zgroženo in žalostno. Ob tem pa smo hvaležni za vse naše samoumevne stvari.

To je čar Božičkove tovarne daril – da ti več, kot ti vanjo vložiš. Napolni te s pozitivno energijo, neizmernim veseljem otrok ob prejetju darila, solzami sreče ter hvaležnostjo. Hvaležnostjo, da si lahko bil žarek sonca in upanja v življenju nekoga drugega. Božično jutro pa ima seveda posebno mesto v mojem srcu. Vsako leto se zbudim z občutkom notranjega miru, zadovoljstva, izpopolnjenosti. Zavem se, da sem polepšala božič okoli 1000 otrokom, ki sicer ne bi na to jutro skakali do stropa od sreče. In to je najlepši občutek na svetu!”

“Ko v prazničnem decembru pomagamo družinam v stiski, me vedno znova preplavi val občutkov, ki jih je težko ujeti v besede. Srce se mi napolni s sočutjem, tistim tihim, a močnim občutkom, da smo za nekoga v tistem trenutku edina opora, edina svetla točka v mesecu, ki bi moral biti čas topline. Vsak obisk, vsak pogovor in vsako izročeno darilo postanejo dragoceni spomini, ki jih nosim s seboj še dolgo po tem, ko praznični sij ugasne.

Ob takšnih trenutkih začutim tudi neizmerno hvaležnost. Ne tisto, ki se izgovori, ampak tisto, ki jo vidiš v srčnem pogledu staršev, v sramežljivem nasmehu otroka, v iskrici upanja, ki se prižge tam, kjer je prej prevladoval strah. Včasih je dovolj že majhna pozornost, da se nekdo znova počuti viden, sprejet in manj sam.

To je čarobnost Božičkove tovarne daril. Ne le darila, temveč dotik človečnosti, ki za trenutek ogreje svet. V njej ne zavijamo samo igrač in sladkarij, ampak toplino, ki potuje iz rok v roke in se vrača k nam večja, kot je bila. In prav ta občutek je razlog, da se k projektu vračam leto za letom. Ker nam daje vedeti, da dobrota resnično spreminja življenja. ”

“Vsakič, ko stopim v Božičkovo tovarno daril, me prevzame občutek, kot da sem vstopila v poseben svet. Svet, kjer ljudje ne hitijo zaradi obveznosti, temveč zaradi želje pomagati. Med kupi daril, šumenjem papirja in pogovori prostovoljcev se vedno znova zavedam, kako izjemna je moč skupnosti. Vsako zavito darilo nosi s seboj zgodbo nekoga, ki je našel čas, voljo in srčnost, da nekomu polepša praznike.

Naenkrat se zavem, da tu ne nastajajo samo darila, ampak doživetja. Darilo ni zgolj predmet, ampak je most, ki poveže srce nekoga z otrokom, ki ga bo prejel. In v tej nevidni povezanosti se skriva čar praznikov.

Božičkova tovarna daril me vedno znova opomni, da čudeži niso rezervirani za pravljice. Dogajajo se tukaj, med nami v drobnih dejanjih, v sočutju, v ljudeh, ki verjamejo, da lahko z majhnim dejanjem pustijo svet lepši kot so ga prejeli. In prav zaradi teh trenutkov se vsako leto znova zavem, da je največje darilo to, da lahko podarimo upanje. ”